PUSTOVANJE V LUŽARJEVEM SKEDNJU
Le kdo ne pozna pustovanja, slovenskega ljudskega običaja, ki preganja zimo in kliče pomlad? Pustni teden ne predstavlja le časa, ko se našemimo, temveč ima za slovenski narod bistveno večji pomen. Pust je čas, ko lahko postanemo vse, kar si želimo in tako domišljiji prepustimo prosto pot. Tudi letos smo na pustni torek 5.3. 2019 v zavodu Ars Viva oz. Youth hosel Ars Viva, organizirali pustovanje z namenom širjenju veselja. Na pustovanju se je zbralo staro in mlado. Sicer smo računali, da bo udeležba večja, vendar smo se prisotni kljub temu zabavali. Maske majhne in velike, visoke in okrogle, prikupne in grozljive so rajale po taktih ansambla »Boj se ga«.
Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da so nekoč pustovali precej preprosteje, kot to počnemo danes.
Pustne maske so ljudje izdelovali kar doma in sicer iz materialov, ki so bili na razpolago. Otroci so se mnogokrat oblekli kar v ponošene obleke staršev ali pa so si obraz namazali s sajami, hodili so od hiše do hiše in se tako razkazovali ljudem. Mnogi so bili za to nagrajeni s krofom, svežim ali suhim sadjem in nekateri celo z denarjem. Gospodinje so doma pekle »miške«, »štravbe« in krofe, ki pa so bili brez marmelade in pečeni na svinjski masti. Ljudje so takrat radi rekli, da gre zima h koncu. Na jedilni mizi so se pogosto znašli kuhana svinjska glava, ričet, krompirjeva solata ali svinjska juha. Namen obhodov od hiše do hiše ni bil zbiranje denarja in dobrot, temveč širjenje veselja med ljudmi. Nekoč se je našemila celotna vas, maske pa je pogosto spremljal tudi godec.
Danes se otroci najraje našemijo v risane junake, živali, princeske in viteze, starši pa pogosto rečejo, da so prestari, da bi se šemili. Morda je težava v tem, da šemljenja danes ne razumemo več kot načina ohranjanja tradicije, temveč kot nekaj, kar je primerno samo za otroke in mlajše generacije.
Prepričani smo, da ni tako, da tudi starejši potrebujemo veselje, zato bomo tudi v bodoče pripravljali pustovanja in vesela srečanja.
Foto: Mario Žnidaršič in Arhiv Ars Viva
