Retrospektiva slik iz slikarjeve zapuščine – poklon življenju in ustvarjanju.
Odložen čopič, zasušene barve, zevajoča praznina nedotaknjenih platen in njen odsev v srcih vseh, ki so Silva poznali in mu bili blizu …

Založba UNSU je 12. januarja 2018 ob obletnici smrti našega odličnega slikarja Silva Mehleta (2071-2017)  pripravila spominsko razstavo. V avli družbe Salus v Ljubljani je razstavljenih 40 slikarjevih del, ki so neminljiv spomin na njegovo neizmerno voljo in ustvarjalno delo. Silvo je bil član Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, član Likovne sekcije ZPS in tudi pridruženi član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami.
Moderator kulturnega dogodka in likovni kritik Jaka Racman je ob predstavitvi slikarja in njegovih razstavljenih del med drugim povedal: »Silvo Mehle je kot človek izstopal prav s svojo tiho silovitostjo in vztrajno plamenečo notranjo močjo, ki je tudi sivim, senčnim delom črno-belega sveta dajala luč, toplino in barve. In razstava, ki se poklanja spominu nanj, skozi njegove oči osvetljuje del poti, ki jo je prepotoval na zemlji. Klobčič ustvarjalno presežnega s te poti, je razgrnjen spoznanjem v prepletu z razvrstitvijo slik prek pokrajine platen, ki jih je poslikal v petnajstletnem obdobju ustvarjanja. Slikanje z usti je namreč Silvu Mehletu predstavljalo edino možnost likovnega izražanja, pri čemer je skoraj samo z drobni

mi gibi ustnic snoval svoje umetniške vizije; en kvadratni centimeter za drugim.

Hitrost, s katero je Silvo Mehle od umetniške formacije napredoval v suverenega slikarja, se lahko meri edinole s hitrostjo njegovih brezkompromisnih zasukov v načinu in slogu ustvarjanja. Elemente presenečenja je v svoje ustvarjanje vpeljeval kot konstanto in tako že kmalu dajal vedeti, da ga še bolj kot iskanje prepoznavnega avtorskega izraza zanima lastna 

vsestranskost in kozmopolitsko iskanje vsebinskim sklopom motivov adekvatne forme in jezika podajanja. Pomembno je opozoriti tudi na motivno bogastvo znotraj njegovega opusa. Silvo Mehle je namreč zgodaj in uspešno zavojeval izzive, ki jih slikarju postavljajo: figura, krajina, arhitektura ter njihov medsebojni odnos na likovnem polju in v prostoru; kot tudi narativnost celote. 

In tudi pričujoča retrospektiva tihih sledi, zvenečih na razpeti opni časa, slavi premoč življenja in svetlobe nad minljivostjo in brezdanjo temo, saj se prav v sijaju luči in žive pozornosti pogleda površina slik vedno znova rodi, vztrepeta in vzvalovi ter poživlja tudi sleherno odločilno potezo svojega nastanka … In krog ustvarjalnosti je neskončen«.
Z obiskom odprtja razstave so se spominu na velikega slikarja poklonili številni slovenski in tudi hrvaški prijatelji slikarji ter drugi ljubitelji likovne umetnosti, ki sta jih nagovorila: predstavnica gostitelja družbe Salus Katarina Ivančič in prvi »učitelj« in prijatelj Silva Mehleta Vojko Gašperut. Ivančičeva je v pozdravnem nagovoru pripomnila, da je Silvo s svojo tiho prisotnostjo, smelim pogledom na svet ter neizmerno voljo in ustvarjalnostjo v sogovorniku vedno vzbudil globoko spoštovanje in da na tem svetu ne ostaja le v slikah ampak tudi v srcih in spominih. Gašperut je obudil prijateljevanje s Silvom Mehletom in spomnil na prve slikarjeve poteze. Poudaril je, da je Silvo izredno hitro napredoval in takoj našel želen motiv. Dodal pa je, da brez ljubeče pomoči žene Helene, ki je pri vsaki sliki sodelovala  pripravila vse, da je lahko nanašal barve na platno, Silvo ne bi ustvaril toliko, tudi mednarodno priznanih del.
Kulturni dogodek je podprl donator VIP Virant, popestril in obogatil pa Duo Evforija Urška Jeraj (vokal in violina) in Šemsudin Džopa – Dino (kitara).