V galeriji Zvonik je na Martinovo nedeljo, 12.11.2017 društvo ŠMAR odprlo 36. samostojno slikarsko razstavo Benjamina Žnidaršiča. Benjamin je tetraplegik, ki umetniško ustvarja z usti. Razstavo 
sta skrno organizirala Fanči Vidmar in njen mož. V kulturnem programu so nastopili: na kitari Mark Žakelj, vokal Tamara Humar, o avtorju je spregovoril Frenk Stare.
Razstava je bila še posebej zanimiva, ker je mašo pred otvoritvijo daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Ob otvoritrvi in kulturnem programu si je nadškof ogledal razstavo in se vpisal v knjigo gostrov. Pohvalil je ustvarjalnost Benjamina Žnidaršiča in invalide označil, da so s svojo vztrajnostjo lahko vzgled današnjega časa. Po besedah nadškofa Zoreta naj nas sveti Martin spodbudi, da že doma pogledamo, če morda že v naših družinah kdo pogreša toplino, besedo, objem, naš čas. “Največkrat so reveži ob naših nogah,” je poudaril nadškof Zore.
Umetnostna zgodovinarka Polona Škodič pa je o Benjaminu Žnidaršiču zapisala: “Njegovo slikarstvo je dinamično, slogovno razgibano in pripovedno zgovorno. Je odličen kolorist in krajinar, globoko povezan z naravo. Rodna Loška dolina, na katero je navezan na prav poseben način, odzvanja na platnih kot doživeta odslikava preteklosti in sedanjosti. V številnih oljih se je predano poglobil v kompozicijo, v resničnost krajinskega izreza, v osamljene znane in manj znane kotičke, v nadrobnosti, v svetlobo in senco. Na Notranjskem pa s čopičem ni odkrival le domače vasice in podeželja, temveč tudi čar presihajočega Cerkniškega jezera, kjer je že kot otrok spoznaval njegove tisočere skrivnosti. Jezero in njegovo okolico zdaj kot slikar odkriva z drugačnimi očmi in novimi spoznanji. Iz upodobitev izžarevata notranji temperament in energija, v nenehnem prepletanju barvitosti in poetične umirjenosti. Realizem se tako preveša v impresionizem, ekspresionizem pa se mestoma preliva v abstrakcijo.”
