Z MORJA NA NOTRANJSKO
Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja je za svoje člane 24. septembra 2018 pripravilo izlet v Sečoveljske soline in obisk Zavoda Ars Viva. Še večer pred izletom je kazalo na neurje in odpoved izleta. Vremenska napoved obetala bolje vreme, zato so se odločili, da gredo.
Napovedano je bilo bolj oblačno kot jasno, popoldne naj bi se celo zjasnilo, začelo se je pa takole. Zgodaj zjutraj v deževnem vremenu so odšli s kombiji proti morju. Vozili so po že znanih cestah, ki jih znajo že na pamet, tako da je bila to bolj kot ne rutinska vožnja, vendar s strahom, kaj jih bo čakalo na obali. Za čuda se je po neurju le odprlo nebo in je do Sečoveljskih solin sem pa tja posijalo sonce. Naš izlet po vetrovnem severnem delu Sečoveljskih solin imenovanem Lera pričnemo v Seči in je nekaj posebnega. Takoj nas pričnejo soline navduševati s svojo lepoto, ki je seveda pri nas v takem obsegu ne moremo najti nikjer drugje. Na koncu poti imamo na voljo razgledno točko, od koder lažje zajamemo njihovo velikost. Od tu so, na temu delu precej gosto poseljena, Koprska brda najlepše vidna. Na jugu jih obdaja hriboviti rt Savudrija in reka Dragonja. Pot je primerna tudi kot izlet na vozičku. Danes soline nimajo večje gospodarske vloge – njihov osnovni namen je naravovarstveni in kulturni. Ohranjajo se solinarske navade, celotno območje solin pa daje zavetje številnim rastlinskim in živalskim vrstam.
POVRATEK
Za povratek nazaj pa so obiskali še Notranjsko, kjer jih večinoma še ni bilo. Močne naravne sile povezuje skupna lastnost pokrajine, to so kraški pojavi in prehodnost ozemlja. Ko smo z avtoceste Ljubljana Postojna skrenili pri izvozu Unec smo že bili v deželi nenavadnih kraških pojavov. Rakov Škocjan in Cerknica s presihajočim Cerkniškim jezerom. Iz Cerknice nas ena od poti popelje na znamenito hribovito Menešijo in zdraviliško Rakitno, skozi slikoviti Iški Vintgar pa proti Ljubljanskemu barju. Druga pot nas pelje na Bloško planoto, najbolj opusteli in gozdnati del Notranjske. Dolenjski paraplegiki so se mimo Križne jame pripeljali v Lož in Stari trg prav s posebnim namenom, da si ogledajo hostel Ars Viva, ki je edini v Sloveniji prilagojen invalidom. Pot bi sicer lahko vodila še naprej do gradu Snežnik, od koder ni več daleč do 1796 m visokega Snežnika, “notranjskega Triglava”.
V Zavodu oz Youth hostlu Ars Viva smo jim najprej predstavili zgodovinski nastanek objektov, pokazali video o znamenitostih v okolici in gostom postregli z domačim kosilom, saj se je po naporni vožnji prilegel. Po kosilu smo predstavili ortopedska ležeča kolesa in električne priklope za invalidski voziček. Na koncu smo si ogledali hostel in prilagoditve za invalide. Seveda pa smo v gledališču tudi zapeli ob spremljavi harmonikarjev Cirila in Dolfeta. Pozno popoldne so se prijetno utrujeni člani Društvo paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja odpravili proti domu.
