Obisk treh študentk pri Benjaminu Žnidaršiču
V okviru priprave seminarske naloge na temo invalidnost in umetnost so tri študentke 3. letnika Pedagoške fakultete — Ajda Tomažinčič, Tina Bezjak in Neja Štradjot — obiskale priznanega slovenskega umetnika in dolgoletnega kulturnega delavca Benjamina Žnidaršiča. Namen obiska je bil opraviti poglobljen intervju, ki bi jim omogočil bolj osebno in strokovno razumevanje povezave med ustvarjalnostjo in izzivi, s katerimi se soočajo umetniki z invalidnostjo.
Benjamin Žnidaršič je polnopravni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti in nogami (VDMFK), ter uveljavljen pesnik in pisatelj, ki je s svojimi literarnimi deli pustil pomemben pečat v slovenskem kulturnem prostoru. Njegova vsestranskost ter neomajna predanost umetnosti ga postavljata med najbolj prepoznavne slovenske ustvarjalce z invalidnostjo.
Študentke so ga obiskale v njegovem ustvarjalnem okolju – v Zavodu Ars Viva, kjer jim je predstavil svojo življenjsko pot, svoje prve korake v umetnosti ter vpliv poškodbe na njegovo osebno, ustvarjalno in profesionalno življenje. Med pogovorom je poudaril, da umetnost ni le izraz, temveč prostor svobode in identitete — prostor, kjer invalidnost ne predstavlja ovire, temveč drugačen pogled na svet.
Ob obisku so si ogledale tudi atelje, njegove slike, aktualno razstavo štirih slikarjev v galeriji Štala – Benjamina Žnidaršiča, Željka Vertlja, Vojka Gašperuta in Itzaka Adir, kar jim je omogočilo še bolj neposreden vpogled v proces nastajanja njegovih del, v tehnike, ki jih uporablja, ter v ustvarjalno energijo, ki jo oddaja njegov prostor. Ogled razstave jim je pokazal širino njegovega opusa — od tihožitij in pokrajin do motivov, ki v sebi nosijo močna simbolna sporočila.
V intervjuju je Žnidaršič spregovoril o prilagoditvah, ki jih je moral uvesti v svoj ustvarjalni proces, o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša delo umetnika invalida, ter o pomenu inkluzije v kulturi. Posebej je izpostavil delo v okviru VDMFK, ki umetnikom z invalidnostjo omogoča možnosti mednarodnega uveljavljanja in strokovnega razvoja.
Študentke so ga spraševale tudi o njegovih izkušnjah pri organizaciji likovnih kolonij, o dostopnosti kulturnih institucij ter o položaju invalidnih umetnikov v slovenski družbi. Benjamin je poudaril, da je opazen napredek, vendar ostajajo še številne sistemske in družbene ovire, ki jih je treba nasloviti.
Srečanje je študentkam ponudilo dragocen in celovit vpogled v življenje ter delo umetnika, ki z vztrajnostjo, talentom in neomajno voljo dokazuje, da invalidnost ne omejuje ustvarjalnosti, temveč jo lahko celo poglobi. Ajda, Tina in Neja so se po srečanju strinjale, da je osebni stik z Benjaminom Žnidaršičem izjemno obogatil njihovo seminarsko nalogo ter razširil njihovo razumevanje pomena enakih možnosti v kulturi. Svojo seminarsko nalogo bodo razširile tudi na druge slikarje, ki slikajo z usti.
Obisk je potekal v prijetnem in navdihujočem vzdušju, študentke pa so se iskreno zahvalile za njegov čas, odprtost in gostoljubje. Njihov članek bo pomemben del študijske raziskave, hkrati pa prispevek k širšemu razmisleku o vlogi umetnosti pri preseganju osebnih in družbenih omejitev.
