V božičnem času po večini slovenskih domov ob božičnem drevesu postavijo tudi jaslice. Že 3. leto jih pripravljamo v Lužarjevem skednju v Podcerkvi. Tokrat smo jih postavili 7. Decembra 2019 na stari venecianki, kjer smo oblikovali prostor božične zgodbe. Vsako leto kako malenkost dodamo ali spremenimo oz. dopolnimo ali popestrimo naša druženja.

Veliko dela, ljubezni, veselja in tradicije sta v jaslice vložila Majda in Mirče. Na koncu jima je pomagaltudi Frane. Vsak je s svojo idejo prispeval k postavitvi figuric, Svete družine, pastirčkov, treh kraljev, živalic in še kakšnih drugih drobnih predmetov, ki so skupaj v celoti znova pričale praznični čas. Najbolj pristni in morda najgloblji spomini slovenskega človeka na božične praznike se vračajo ob postavljanju jaslic v Bogkovem kotu domače hiše, v katerem so postavljali kotne jaslice.

Izdelavo jaslic smo popestrili z druženjem vseh delujočih v okviru Zavoda Ars Viva. Srečali smo se sodelavci, uporabniki osebne asistence, asistenti, slikarji, fotografi, pevci, prostovoljci in simpatizerji Zavoda Ars Viva. V programu smo se družili, izdelovali jaslice, krasili dvorano, prepevali, malo pojedli in popili. Naše prostovoljke iz Francije sso predstavile njihovo deželo in nam popestrile večer.

O čaščenju jaslic pričajo razni zgodovinski zapisi. Ljudje naj bi se namreč s posebnim obredjem med svetimi mašami spominjali Odrešenikovega rojstva. Točno kdaj naj bi verniki začeli postavljati jaslice ni znano. Vemo le, da je Frančišek Asiški, ustanovitelj reda frančiškanov, prve jaslice postavil leta 1223. V votlini v gozdu pri Grecciu je postavil jasli, vanje pripeljal oslička in vola in tam daroval polnočnico. S postavljanjem jaslic v takšni obliki, kot jih poznamo danes, so začeli jezuiti. Na ta način so želeli, da bi se kristjani vsako leto znova spominjali Jezusovega rojstva. To je bilo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. Jezuiti so menili, da si ljudje stvari lažje zapomnimo, če jih vidimo. Tako so menili, da si bodo verniki lažje predstavljali in predvsem zapomnili tudi Jezusovo rojstvo, če bodo to videli kot prizor v cerkvi. Figure so v poljubni velikosti. Lahko so iz lesa, kamna, gline, izrezane iz papirja. Postavljene so na podlago iz mahu ali trave. Ponekod pripravijo tudi žive jaslice – v Sloveniji so tovrstne najbolj znane v Postojnski jami, ali pa ledene jaslice (Mojstrana). Na Brezjah se nahaja muzej, kjer so na ogled jaslice z vsega sveta.