V prostorih Zavoda Ars Viva je 19. oktobra 2021 Zveza likovnih društev Slovenije organizirala predavanje o projektu Zlati paleti 2022. Predavanje akd. kip. Zoran Poznič, mag. videa in N.m. je bilo organizirano z namenom, da se udeleženci pobližje seznanijo z vsebino, ki jo za likovno ustvarjanje v projektu Zlata paleta 2022 opredeljujejo predlagane teme. Izbrane teme za leto 2022 so razmerja, avtohtonost in olimpijada. Benjamin Žnidaršič, lastnik zavoda Ars Viva je povabil vse prisotne, da si pred in po predavanju lahko udeleženci ogledajo razstavo Darka Slavca, Deje Muck in Jureta Ahtiga. Razstava govori o razlikah v umetnosti, kako lahko trije umetniki na različen način interpretirajo umetnost.

Razmerja:

izraža medsebojno odvisnost, povezanost vrednosti, ki imajo kaj skupnega ali so v nasprotni odvisnosti. Z izrazom proporc označujemo razmerja med posameznimi deli in neko celoto. Ta razmerja so navadno izražena v obliki številk. Govorili smo že o proporcih človeškega telesa, o zlatem rezu itn. Stari Grki so že davno postavili tim. kanone, pravila razmerij. Kanoni človeškega telesa so jim bili tako zelo lepi, da so pravila teh proporcev prenesli tudi v arhitekturo.
O proporcih oziroma sorazmerju govorimo takrat, ko so posamezni elementi arhitekture v nekem določenem medsebojnem razmerju in v razmerju z njegovo celoto. V likovnem izrazu so razmerja vedno intencionalna in niso slučajna, kar se je utemeljilo tudi skozi praktični del. Zmeraj je v ospredju celota, ki je rezultat ustvarjalnega izraza, subjektivnosti in sposobnosti usklajevanja vseh sestavnih delov umetniškega dela, od prostorskih in barvnih odnosov med likovnimi elementi, delujočih napetosti, kompozicijskih zakonitosti do vsebine oz. sporočila, ki ga želi likovno delo posredovati. Prava skladnost je dosežena, če sta v razmerju dve različni vrednoti.

Avtohtonost:

Nekaj besed, ki jih pojem avtohtonosti: izvirnost, tradicionalnost, tipičnost, posebnost, originalnost, tradicijska kultura, edinstvenost, prirodnost, neponovljivost, kulturna dediščina, lokalna prepoznavnost, … Lahko govorimo o avtohtonih živalih, jedeh, figurah, ljudskih likih, ljudeh, ljudskih junakih, pesmih, pravljicah, oblekah, … Maksim Gaspari je od vseh naših likovnih umetnikov že za življenja najbolj prodrl v najširšo, zlasti narodno pripadno kulturno zavest. Poznavalci ga v nasprotju s sočasnimi impresionisti sicer niso šteli v slikarsko ustvarjalno elito, vendar je v svojo umetnost vsrkal toliko našega ljudskega izročila in se tako približal bogastvu slovenske kmečke starožitnosti, da so se z njegovo predstavo o slovenski umetnosti najširši sloji Slovencev že kar množično identificirali in v njegovem delu razpoznavali sodobno ponarodelo umetnost.

Olimpijada:

 Dokument o začetkih antičnih olimpijskih iger se ni ohranil, obstajajo pa številne legende o njihovem začetku. Po eni od njih naj bi bile prve igre povezane z antičnim grškim pojmom ἐκεχειρία (ekeicheiria) ali olimpijskim premirjem. Prve zabeležene igre so se odvijale v Olimpiji leta 776 pr. n. št..^[1], vendar pa so s precejšnjo gotovostjo igre prirejali tudi pred tem. Igre so bile krajevnega značaja, edina disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, pa je bil tek na stadionu. Pozneje so igre počasi prerasle v vsegrški dogodek. Svoj največji razcvet so doživele v šestem in petem stoletju pred našim štetjem. Olimpijada je bila verskega pomena, pri čemer so se atletska tekmovanja prepletala z žrtvovanji in obredi v čast Zevsa, katerega mogočni kip je stal v olimpijskem svetišču, ter Pelopsa, božanskega junaka in mitičnega kralja Olimpije, slavnega po svoji legendarni dirki z bojnimi vozovi, v čigar čast so igre prirejali. Število športnih disciplin je naraslo na dvajset, slavje pa se je raztegnilo na več dni. Zmagovalci so bili deležni velikih časti, slavili so jih v pesmih in kipih. Igre so prirejali vsaka štiri leta, obdobje med dvema igrama pa je bilo znano kot »olimpijada«. Olimpijade so tako služile kot eden od načinov štetja časa.

V temi, ki jo opredeljuje Olimpijada se pričakuje upodabljanje človekovega telesa in gibanja. Naše vtise lahko interpretiramo s pomočjo barv in risbe – po vzoru ekspresivnega, akcijskega slikarstva.